Upanje umre zadnje

Hja, je kr model ta Obama a ne. Evropejci smo se za Barracka Husseina Obamo zagreli še preden se je on pojavil kot kandidat, kot možnost. Mislim, v času opičastega Busha bi bili navdušeni tudi nad katerimkoli drugim predseniškim kandidatom iz vrst demokratov, torej tudi Hillary Clinton. Prelomnost je bila ključna beseda teh volitev in demokrati so prekleto dobro vedeli, kaj jim je storiti! Tako ženska kot tudi temnopolti kandidat so bili udejanjenje spremembe, želje po boljšem, drugačnem svetu.

Obama, the kravji poba. Foto: Flickr

Prvi temnopolti predsednik v vseh pogledih izraža spremembo, ki jo svet potrebuje in hoče. Model ima po vrhu vsega še močno, vizionarsko Kennedyjevsko retorično držo, toda kaj se za to spremembo skriva? Gre zgolj za imidž? ZDA so v času GW Busha izgubile na ugledu, verjetno na moči, čeprav je to trapasto reči, glede na to, da imajo ZDA v rokah 50 % svetovnega bogastva, Obama pa bo tej raznoliki zvezi ponovno dal ugled in stil, ki so ga Američani izgubili in morali nemalokrat hoditi po svetu s sklonjeno glavo. Republikanci so bili premalo organizirani, da bi bili kos demokratskemu stroju, vseeno pa je potrebno vedeti, da Obama BO opravil posel.

Opravil bo posel tako kot ga je Clinton. Na prefinjen način bo postavil ZDA nazaj na pota slave in prosperitete in jih redefiniral kot največjo in najbolj superiorno silo sveta. Tej sili, ki jo vodi kapital, so važni le lastni interesi, ne pa interesi ostalih in to je to, česar se bojim po njegovi izvolitvi. Da bomo doživeli razočaranje. Želja po uspehu in superiornosti je na ameriški agendi na prvem mestu. Prijaznost in vizionarstvo nam ne smeta razvneti glave. Američani vedno pravijo “have a nice day”, a te potem ustrelijo, Evropejci ti pa ne želijo lepega dne, a te na koncu tudi nočejo ustreliti, so bile zanimive besede nekega komika, ki sem ga poslušal na BBCjevi spletni strani in je dobro povzel mojo zaskrbljenost

Kot večni skeptik seveda upam, da se motim. Vseeno pa mislim, da Obami preboj ne bo uspel. Prehudo rovarjenje po brutalno naravnanem korporacijskem ameriškem kapitalizmu, ki mu ni všeč vizionarstvo in idealizem, ga lahko vsekakor stane življenja (tako kot je Kennedyja), če pa se tej vlogi ne bo uprl, pa spremembe ne bo. Yes, we can? Bullshit!

Zanimiva rešitev vprašanja ameriških volitev, torej volitev predsednika svobodnega sveta? Žižek ima odgovor:

Je pa vseeno nekaj točk, ki mi dajejo upanje v boljši svet z Obamo na čelu. Tekmica Obame je bila Hillary Clinton. Ženska, ki se je poprej denimo zavzemala za javni zdravstveni sistem. Posekali so jo farmacevtski lobiji, opustila je to misel in omenjeni lobiji so postali eni največjih donatorjev njenih političnih aktivnosti. Mal poguglajte in hitro boste videli, kaj imam v mislih. To je ženska, ki prihaja iz vrst demokratov. Strani, ki naj bi bila boljša? Dvomim. Iz istih vrst prihaja tudi Obama. Razlika pa je v pristopu. Obama je ubral down-up pristop. Iz blata na vrh. Ni aristokrat in je eden od nas, to kar Hillary ni uspela.

Njegova kampanja se je v neverjetnih številkah financirala iz žepov povprpečnežev ali kot je Obama rekel v svojem govoru po izvolitvi, da so žicali po 5 ali 10 dolarjev od folka na ulici. Fura torej zgodbo navidezne neodvisnosti. Bomo videli. To je velik obet in velika odgovornost, ki jo bo moral upoštevati. Tudi njegove nizkoogljične in okolijske zaveze so fascinantne in me kot Evropejca navdajajo z optimizmom. Kaj pa kot Slovenca? Zadovoljen bom že, če nas ne bo zamenjal za Slovaško in nas bo pustil povsem na miru. Jebeni izkoriščevalski Jenki hehehe.